Mediacija

Mediacija

Mediacija je način reševanja sporov s pomočjo tretje nevtralne osebe – mediatorja. Mediacija v zdravstvu ponuja vrsto novih načinov spoprijemanja z vsakdanjimi konflikti, nesoglasji in spori, ki so sestavni del delovnih okolij v zdravstvu. Na Združenju smo prvi, ki se intenzivno ukvarjamo z uvajanjem mediacije na področje zdravstva. Vzpostavili smo mediacijski prostor, kjer je mediator na voljo članom Združenja, ki se znajdejo v različnih sporih, člani pa si mediatorja lahko izberejo z liste mediatorjev, ki jo vodimo. Oblikovali smo tudi koncept »mediatorja na terenu«, ko na željo zdravstvenega zavoda s pomočjo mediatorske ekipe izvede mediacijo tudi izven sedeža Združenja.

Vizija

Cilj vzpostavitve mediacijskega prostora Združenja je strokovnjakom v zdravstvu ponuditi priložnost, da se učijo komunikacijskih (mediacijskih) tehnik, z namenom preprečevanja konfliktov, še preden se ti začnejo reševati pred sodišči ali še preden pridejo v medije. Obvladovanje mediacijskih veščin lahko močno pripomore k razreševanju konfliktov znotraj zdravstvenih timov. V primerih, ko konfliktov ni moč preprečiti, si prizadevamo zdravstvenim zavodom omogočiti, da se z njimi soočijo na način, ki je za obe sprti strani bolj prijazen – s pomočjo mediacije, torej na zaupen, prostovoljen, konstruktiven način. Skupaj z mediatorji, ki prihajajo iz zdravstvenih ustanov ter pobudniki razvoja mediacije v zdravstvu si želimo čim večjega števila kolegov in kolegic, ki bi svojemu strokovnemu znanju lahko dodali še elemente in veščine mediacije.

Lepo vabljeni, da se nam pridružite.

Spori v zdravstvu

Spori v zdravstvu imajo veliko skupnega s spori, ki se dogajajo v drugih okoljih in panogah, vendar pa so vzroki zanje povsem specifični. Gre za splet posebnih okoliščin in različnih udeležencev v procesu diagnostike in zdravljenja. V središču pozornosti je pacient, ki je zaradi bolezni tako fizično kot psihično obremenjen in ranljiv, prihaja v tuje okolje, kjer mora pogosto razkrivati zelo osebne težave itd. zdravstvenim strokovnjakom, ki morajo odločitve sprejemati hitro. Istočasno prevladujejo čedalje večja pričakovanja pacientov in celotne družbe, da morajo biti storitve v zdravstvu brezhibne in da si izvajalci zdravstvenih storitev ne smejo privoščiti napak. Kakovost zdravstvenih storitev je pogosto povezana s preobremenjenostjo zdravstvenih delavcev, s stresom na delovnem mestu, nenazadnje pa tudi s pritiski tako na in tudi s strani menedžmenta v smislu racionalnejše organizacije dela, večje produktivnosti in manjših stroškov. Tovrstne okoliščine nedvomno vodijo k težavam pri medsebojnem komuniciranju in posledično h konfliktom. V odnose med samimi zdravstvenimi delavci je ponavadi vtkana močna hierarhija, ki se velikokrat manifestira v pomanjkanju vzajemnega spoštovanja, konfliktne situacije pa se vse prevečkrat ne rešujejo s pogovorom, ampak se sprevržejo v medosebno obtoževanje ali izogibanje (kultura molka).

- Symposium report: An International Conversation About Conflict Resolution in Health Care, 2007

Kaj je mediacija?

Mediacija je prostovoljen in zaupen postopek, v katerem skušajo udeleženci ob podpori nevtralnega mediatorja in ob upoštevanju interesov vseh udeležencev rešiti spor in doseči sporazum, ki na novo ureja medsebojne pravice in obveznosti, zlasti z vidika bodočega sodelovanja. Mediacija zagotavlja sprtima prostor, da se medsebojno slišita, kar je na področju zdravstva, kjer so odnosi še posebej subtilni, izjemno pomembno.

Bodimo odgovorni do konflikta in ponudimo mediacijo še preden se konflikt stopnjuje

Mediacijo je na področju zdravstva uzakonil Zakon o pacientovih pravicah iz leta 2008 (Uradni list RS, št. 15/2008), podrobneje pa jo ureja Pravilnik o mediaciji v zdravstvu (Uradni list RS, št. 77/2008). Pacient, ki meni, da so mu je bila kršena katera od pravic po zgornjem zakonu, ima pravico do obravnave kršitve sprva pri samem izvajalcu zdravstvenih storitev, pred pristojno osebo izvajalca, na podlagi njegove pisne ali ustne zahteve. Če v tej fazi dogovor o načinu rešitve spora ni dosežen, mora pristojna oseba pacienta poučiti o možnosti vložitve zahteve pred Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic (v nadaljevanju Komisija). Šele v tej fazi je zakonodajalec ponudil mediacijo kot enega od možnih postopkov reševanja spora med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev . Morebitna uspešna mediacija se pred Komisijo konča s sklenitvijo sporazuma med pacientom in izvajalcem. Dosežen sporazum, ki ga stranki sporazumno predložita v potrditev predsedniku Komisije, postane z njegovo potrditvijo izvršilni naslov. To pomeni, da v primeru njegovega nespoštovanja pacientu ni potrebno ponovno vlagati tožbe na sodišču, pač pa lahko v izvršilnem postopku neposredno doseže izvršitev obveznosti izvajalca, ki so bile dogovorjene v sporazumu.

Kljub možnostim, ki jih ponuja zakonodajalec, pa je mediacijo smotrno in priporočljivo uporabiti čim prej: že v fazi prve obravnave kršitve pacientove pravice pred izvajalcem zdravstvenih storitev, še preden se konflikt stopnjuje pred Komisijo ali celo pred sodiščem. Mediacija je zelo dobrodošel način reševanja sporov v zdravstvu, saj ima značilnosti, ki so pozitivne za obe sprti strani: postopek je prostovoljen in zaupen, hitrejši in cenejši od sodnih postopkov. Med sprtimi udeleženci izboljšuje kulturo dialoga in ohranja ali vzpostavlja boljše medsebojne odnose tudi za njuno morebitno nadaljnje sodelovanje: zdravstveni delavec in pacient bosta namreč lahko v prihodnje bistveno lažje sodelovala, če njun odnos ne bo obremenjen s konflikti.

Mediacija je primerna metoda reševanja raznovrstnih konfliktov v zdravstvu:

- med pacientom in izvajalcem zdravstvenih storitev,

- med samim zdravstvenim osebjem znotraj tima ali med oddelki,

- med delodajalcem in delavcem,

- med posameznimi zavodi,

- med zavodi in njegovimi ustanovitelji,

- med zavodi in koncesionarji.

Medtem ko je Zakon o pacientovih pravicah predvidel in uzakonil mediacijo v zelo pozni fazi konflikta, ki izvira iz razmerja pacient - izvajalec zdravstvenih storitev, pa se na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije zavzemamo za njeno čimprejšnjo uporabo in sicer na vseh ravneh sporov, ki nastajajo v zdravstvu.

Izobraževanja

Združenje ponuja vrsto mediacijskih izobraževanj na področju zdravstva v Sloveniji. Poznavanje in obvladovanje mediacijskih veščin je nepogrešljiv element reševanja nesoglasij, izboljšanja medosebnih odnosov tako na osebnem kot tudi poslovnem področju ter posledično vodilo do večje strokovnosti dela.

Na Združenju nudimo:

- osnovno usposabljanje “mediacijske veščine in mediator v zdravstvu”

- nadaljevalno usposabljanje “mediator v zdravstvu”

- delavnice “utrjevanje mediacijskih veščin in faz mediiranja”

- intervizije in supervizije za mediatorje v zdravstvu 
- strokovna pomoč mediatorjem

 

OSNOVNO USPOSABLJANJE »MEDIACIJSKE VEŠČINE IN MEDIATOR V ZDRAVSTVU«

Usposabljanje »mediacijske veščine in mediator v zdravstvu« v svojem osnovnem jedru zavzema učenje osnovnih mediacijskih veščin, ki so potrebne za vlogo mediatorja in proces mediacije. Te veščine se uporabljajo v vseh vrstah mediacije (gospodarska mediacija, družinska mediacija, mediacija v šoli itd.). Del programa se razlikuje od drugih programov mediacij glede na specifičnost sporov v zdravstvu, različne udeležence v procesu zdravljenja in možnosti vpeljave mediacije v zdravstvene zavode.

Usposabljanja so namenjena:

- zdravstvenim delavcem in sodelavcem na vodilnih in vodstvenih delovnih mestih in ostalim zdravstvenim delavcem in sodelavcem, ki imajo pri delu vsakodnevni stik z zahtevnimi sogovorniki

- zastopnikom pacientovih pravic

- osebam, ki sodelujejo v partnerskem dogovarjanju v zdravstvu

- pristojnim osebam po 57. členu Zakona o pacientovih pravicah

- osebam, ki bi se želele uvrstiti na listo mediatorjev, ki jo vodi Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Združenje mediacijskih organizacij Medios ter zasebni inštituti (upoštevajoč njihove pogoje za uvrstitev na listo)

- osebam, ki jih zanima mediacija v zdravstvu

 

Časovni obseg programa usposabljanja

Program usposabljanja traja 75 ur (100 pedagoških ur) + 14 pedagoških ur e-učilnice. Pedagoške ure potekajo interaktivno, v obliki treningov, vaj, iger vlog, primerov in e-učilnice. Med predavatelji in udeleženci je aktivno sodelovanje. Udeleženci po končanem usposabljanju opravljajo izpit.

 

Izvajalci usposabljanj

Glavni trenerji, sestavljavci in vodje usposabljanj so izkušeni mediatorji, ki v svojem delu beležijo že visoko število mediacij in imajo za delo trenerja vsa potrebna edukacijska potrdila in izkušnje.

Maja Zdolšek, univ. dipl. prav., mediatorka, članica strokovnega sveta Združenja mediacijskih organizacij MEDIOS, predavateljica, vodja usposabljanja. Od leta 2008 je zaposlena kot pravnica na Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije, kjer se intenzivno zavzema za uvrščanje mediacije v vsa področja dela in njeno uporabo v zdravstvu tako v slovenskem kot tudi v evropskem prostoru. Ima izkušnje iz mediiranja v delovnih okoljih zdravstvenih zavodov, iz družinske mediacije ter mediacije v sporih na delovnem mestu. Je članica strokovnega sveta Združenja mediacijskih organizacij MEDIOS. V svoji praksi uporablja mediacijske veščine in s tem pripomore k razreševanju marsikaterega spora.

Anka Stojan, univ. dipl. psih., mediatorka, mediatorka trenerka, članica strokovnega sveta Združenja mediacijskih organizacij MEDIOS. Od leta 2003 je mediatorka na Okrožnem sodišču v Ljubljani in ima opravljenih preko 400 mediacij v različnih sporih (družinskih, gospodarskih, okoljskih, sporih v zdravstvu). Sodeluje tudi z Okrožnim sodiščem v Kranju. Bila je mediatorka v uspešni mediaciji med UKC MB in družino Nekrep. Je aktivna predavateljica in trenerka novih mediatorjev tako v tujini kot v Sloveniji. Usposablja v nadaljevalnih usposabljanjih za mediatorje Ministrstva za pravosodje-Center za izobraževanje v pravosodju. Od leta 2004 je vodja intervizijskih srečanj za mediatorje in komediatorje Okrožnega sodišča v Ljubljani. Je članica strokovnega sveta združenja mediacijskih organizacij MEDIOS. Je strokovni vodja programov iz področja mediacije pri družbi Skupaj rešimo spor.

Primož Šporar, univ. dipl. prav., mediator, mediator trener, predsednik Združenja mediacijskih organizacij MEDIOS, predavatelj. Je programski direktor Družbe za mediacijo in reševanje sporov, opravljeno ima usposabljanje za trenerja v okviru Centra za mediacijo pri PICu ter opravljenih preko 100 mediacij. Je predsednik Združenja mediacijskih organizacij Slovenije – MEDIOS, član Bundesverband Mediation Nemčija in Društva mediatorjev Slovenije. Ima bogate izkušnje na področju mediacije in je bil direktor prve organizacije v Sloveniji - PIC, ki je pričela razvijati mediacijo. Je član sveta za alternativno reševanje sporov pri Ministrstvu za pravosodje.

Oblikovanje in izdelava Kabi d.o.o.

Naša spletna stran uporablja piškotke, ki se naložijo na vaš računalnik. Ali se za boljše delovanje strani strinjate z njihovo uporabo?

Več o uporabi piškotkov

Uporaba piškotkov na naši spletni strani

Pravna podlaga

Podlaga za obvestilo je spremenjeni Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list št. 109/2012; v nadaljevanju ZEKom-1), ki je začel veljati v začetku leta 2013. Prinesel je nova pravila glede uporabe piškotkov in podobnih tehnologij za shranjevanje informacij ali dostop do informacij, shranjenih na računalniku ali mobilni napravi uporabnika.

Kaj so piškotki?

Piškotki so majhne datoteke, pomembne za delovanje spletnih strani, največkrat z namenom, da je uporabnikova izkušnja boljša.

Piškotek običajno vsebuje zaporedje črk in številk, ki se naloži na uporabnikov računalnik, ko ta obišče določeno spletno stran. Ob vsakem ponovnem obisku bo spletna stran pridobila podatek o naloženem piškotku in uporabnika prepoznala.

Poleg funkcije izboljšanja uporabniške izkušnje je njihov namen različen. Piškotki se lahko uporabljajo tudi za analizo vedenja ali prepoznavanje uporabnikov. Zato ločimo različne vrste piškotkov.

Vrste piškotkov, ki jih uporabljamo na tej spletni strani

Piškotki, ki jih uporabljamo na tej strani sledijo smernicam:

1. Nujno potrebni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo uporabo nujno potrebnih komponent za pravilno delovanje spletne strani. Brez teh piškotov servisi, ki jih želite uporabljati na tej spletni strani, ne bi delovali pravilno (npr. prijava, nakupni proces, ...).

2. Izkustveni piškotki

Tovrstni piškotki zbirajo podatke, kako se uporabniki vedejo na spletni strani z namenom izboljšanja izkustvene komponente spletne strani (npr. katere dele spletne strani obiskujejo najpogosteje). Ti piškotki ne zbirajo informacij, preko katerih bi lahko identificirali uporabnika.

3. Funkcionalni piškotki

Tovrstni piškotki omogočajo spletni strani, da si zapomni nekatere vaše nastavitve in izbire (npr. uporabniško ime, jezik, regijo) in zagotavlja napredne, personalizirane funkcije. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletni strani.

4. Oglasni ali ciljani piškotki

Tovrstne piškotke najpogosteje uporabljajo oglaševalska in družabna omrežja (tretje strani) z namenom, da vam prikažejo bolj ciljane oglase, omejujejo ponavljanje oglasov ali merijo učinkovitost oglaševalskih akcij. Tovrstni piškotki lahko omogočajo sledenje vašim akcijam na spletu.

Nadzor piškotkov

Za uporabo piškotkov se odločate sami. Piškotke lahko vedno odstranite in s tem odstranite vašo prepoznavnost na spletu. Prav tako večino brskalnikov lahko nastavite tako, da piškotkov ne shranjujejo.

Za informacije o možnostih posameznih brskalnikov predlagamo, da si ogledate nastavitve.

Upravljalec piškotkov

Združenje zdravstvenih delavcev Slovenije