Pomen etičnih vrednot pri vodenju v zdravstvu
V vsaki državi ima zdravstvo svojo tradicijo in etično kulturo, poslanstvo, strukturo in dolžnosti. Tudi vsaka zdravstvena ustanova ima svoje poslanstvo, funkcije in pravila delovanja. Izpolnjuje jih z vizijo, cilji in prioritetami. V Sloveniji smo na njeno srednjeevropsko zdravstveno tradicijo, strokovno raven in etično kulturo lahko ponosni. Etična načela so bila v slovenskem zdravstvu vedno pomembna. V današnjih razmerah nam vrednote dobrobiti, neškodljivosti, avtonomije in pravičnosti kažejo pot iz trenutne neurejenosti in nezadostnega sodelovanja.
Dr. Božidar Voljč, dr. med., Komisija RS za medicinsko etiko
Spoštovane gospe in gospodje, kolegice in kolegi!
Z etičnega vidika vse, kar se na različnih ravneh zdravstva dogaja, presojamo s štirimi vrednostnimi načeli. To so načela dobrobiti, neškodljivosti, avtonomije in pravičnosti. Na ravni klinične medicine, to je zdravljenja bolnikov, kakor tudi v zdravstvenih raziskavah, jih presojamo ne samo z uspešnostjo in varnostjo zdravljenja ali raziskav, ampak tudi z odnosom do bolnikov ali v raziskave vključenih posameznikov, z upoštevanjem njihovih želja ali odločitev in s pravičnostjo dostopa do zdravstvenih storitev. Na ravni zdravja družbe oziroma posameznih populacijskih skupin, kar je področje javnozdravstvene stroke, presojamo z njimi koristi, pravičnost in dostopnost preventivnih aktivnosti, cepljenj, zdravstvenega varstva ogroženih skupin in zdravstvenega ozaveščanja javnosti. Z enakimi kriteriji ocenjujemo tudi vaše delo, to je etično ustreznost in kakovost vodenja, bodisi kliničnih bodisi javnozdravstvenih ustanov pri izpolnjevanju njihovega poslanstva. In na koncu presojamo z njimi tudi etične vsebine zdravstvene politike: njeno dobrobit, njene dobre ali slabe posledice, vlogo javnosti v njenih aktivnostih in odločitvah ter njeno pravičnost.
Tudi Komisija RS za medicinsko etiko z navedenimi kriteriji presoja etično ustreznost vseh domačih ali mednarodnih zdravstvenih raziskav, v katere je vključeno tudi slovensko zdravstvo, koristi in tveganja obstoječih in novih zdravstvenih storitev ter zdravil in medicinskih pripomočkov. Ob upoštevanju navedenih kriterijev se Komisija na pobude vlade, ministrstva za zdravje, medijev ali po lastnem vzgibu v javnosti z etičnimi presojami odziva na aktualna dogajanja oziroma etične izzive v našem zdravstvu.
Dejstvo, da z enakimi kriteriji presojamo vse, kar se v zdravstvu dogaja, omogoča, da v medicinski etiki zdravstvo sprejemamo in povezujemo z javnozdravstvenim pojmom enovitosti medicine (Medical Oneness v strokovni literaturi), ki se jo danes bolj redko omenja. Njen smisel in pomen najlepše predstavimo s človeško dlanjo; različni prsti oziroma različna področja zdravstva so med seboj neločljivo povezani s funkcijami in potenciali naših dlani, ki so v socialnem, duševnem in tehničnem razvoju človeštva odigrale in še igrajo ključno vlogo. Enako vlogo imajo dlani tudi v življenju vsakogar od nas. Enovita med seboj dopolnjujoča se funkcionalna povezanost različnih področij zdravstva podobno kot dlan odpira njihove neizkoriščene potenciale.
Zdravstvo je učinkovito, kadar sledi potrebam družbe in razvoju stroke ter kadar vsakdo dobi kakovostno zdravstveno obravnavo takrat, ko jo potrebuje. To je vse, čemur moramo v zdravstvu slediti. Ker se veliko govori in piše o reformi zdravstva, naj povem, da se kakovostno zdravstvo sproti reformira samo ter brez reformnega nasilja sledi razvoju stroke in potrebam družbe. Da zdravstvo doseže tako raven, potrebuje na vseh ravneh dobro vodenje, od zdravstvene politike vlade pa tja do zadnje primarne ambulante. Vodenje zdravstvenih organizacij, ki jih vodite tudi vi, je spretnost uresničevanja vizije in ciljev skupaj s kolektivom. Poleg štirih etičnih načel naj bi vodenje sledilo še načelom dobrega upravljanja; to so načela zakonitosti, odgovornosti, učinkovitosti, kakovosti, preglednosti, sodelovanja in informiranosti. Med direktorji v zdravstvu so razlike, vendar tudi najboljše vodenje zdravstvene ustanove ni le zasluga dobrega direktorja, četudi ustanovo v današnjem labirintu interesov vodi na bolnikom in zaposlenim najboljši možen način. V dobrem direktorovanju sta ključna sodelovanje kolektiva in lojalnost vodstvenih sodelavcev, ki stremijo za istimi cilji.
V vsaki državi ima zdravstvo svojo tradicijo in etično kulturo, poslanstvo, strukturo in dolžnosti. Tudi vsaka zdravstvena ustanova ima svoje poslanstvo, funkcije in pravila delovanja. Izpolnjuje jih z vizijo, cilji in prioritetami. V Sloveniji smo na njeno srednjeevropsko zdravstveno tradicijo, strokovno raven in etično kulturo lahko ponosni. Etična načela so bila v slovenskem zdravstvu vedno pomembna. V današnjih razmerah nam vrednote dobrobiti, neškodljivosti, avtonomije in pravičnosti kažejo pot iz trenutne neurejenosti in nezadostnega sodelovanja. Slovenska družba je zahtevna in ima v zvezi z zdravstvom upravičeno velika pričakovanja, ki so pogojena z njegovo pozitivno preteklostjo. Pričakovanja zadevajo v prvi vrsti tiste, ki na vseh ravneh vplivajo na njegovo današnjo podobo. V prej omenjeni enovitosti medicine ni le enega, ki bi bil za vse odgovoren. Odgovornost za stanje, v kakršnem smo, je v dobrem in slabem porazdeljena na vse dejavnosti in vsa področja zdravstva.
Vprašamo se, kakšni so danes poslanstvo, vizija in strategija slovenskega zdravstva. Katerim ciljem in prioritetam bomo sledili, kdo jih bo uresničeval, s katerimi kazalniki jih bomo preverjali? A karkoli se bo že dogajalo, sledili bomo z enakimi etičnimi kriteriji. Z njimi bo vedno mogoče povezovati odgovorno, zakonito in etično vodenje, vse tisto, kar je po pokojnem prof. Milčinskem v zdravstvu lepo in prav. V današnjih razmerah to ni vedno lahko, odstavi se tudi dobrega direktorja, vodenje zdravstvenih ustanov se zaupa tudi ljudem brez zdravstvenih izkušenj, brez javnozdravstvene izobrazbe, ki ne poznajo etičnih načel zdravstvenega vodenja. Koristno bi bilo, če bi se tako politiki kot vodstveni kadri v zdravstvu v času svojih mandatov ali pa še prej poučili o pomenu zdravstvene etike in kulture, o vsebinah dobrobiti, neškodljivosti, avtonomije in pravičnosti.
Naj povzamem, v vodenju zdravstvenih ustanov se klinična etika povezuje z vodstveno in organizacijsko, s čimer se vzpostavlja kultura sodelovanja, ki izhaja iz vrednot in poslanstva ustanove. K temu naj bi pripomoglo tudi to, da se v zadnjih letih v večjih zdravstvenih ustanovah ustanavljajo komisije za medicinsko etiko. Za njihovo verodostojno delovanje naj bi bili člani izkušeni, v zdravstvu zaposleni strokovnjaki s čisto etično preteklostjo. Delokrog teh komisij je opredeljen, njihova ključna naloga pa je, da spremljajo zdravstveno etičnost strokovnega dela, poslovanja in raziskav, opozarjajo na pomanjkljivosti, svetujejo vodstvu v zadevah medicinske etike ter pripravijo etične analize, informacije in etična usposabljanja zaposlenih.
Ob razpravah o medicinski etiki se lahko pojavi pomislek, ali je v današnjih časih borbe za sredstva in preživetje, naslanjanje na njena načela pri vodenju zdravstvenih ustanov res tako pomembno. Izkazalo se je, da etična povezanost zdravstvenih in vodstvenih aktivnosti sovpada z drugimi zelo pomembnimi kazalniki dobro vodene ustanove: z manjšimi poklicnimi tveganji, z večjim zadovoljstvom bolnikov in zaposlenih, z manj bolniških odsotnosti, z manjšim odlivom sester in manj pogostimi prezgodnjimi upokojevanji.
Hvala za vašo pozornost.
Viri:
Nassim D. Medical Oneness – the way to unite all forms of medicine. Amazon, 2011.
https://www.amazon.com/Medical-Oneness-unite-forms-medicine/dp/095668730X
Ethics in Healthcare Administration. Texas A &M University Corpus Christi, 2023
https://online.tamucc.edu/degrees/business/mba/healthcare-administration/ethics-in-healthcare-administration/
Eng-Kiong Yeah. Governance and management of public health programmes. V: Oxford Global Textbook of Public Health. Oxford University Press, 2015; s. 790–806.