60 let uresničevanja skupnih ciljev

Saša Terseglav, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije

Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije je 22. in 23. novembra 2023 v Rogaški Slatini organiziralo tradicionalni posvet direktorjev in drugih vodstvenih delavcev v zdravstvu. Posvet je bil posvečen praznovanju 60. obletnice Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, na njem pa smo obravnavali najbolj aktualne vsebine, ki so pomembne za delo vodilnih in vodstvenih delavcev v zdravstvu. Posveta se je udeležilo 130 udeležencev.

Uvod posveta je zaznamoval pozdrav in nagovor državnega sekretarja Marjana Pintarja z Ministrstva za zdravje. Poudaril je, da vodilo posveta »Sam grem hitreje, a skupaj pridemo dlje« ni le moto tega dogodka, temveč tudi ključno načelo za izboljšanje celotnega zdravstvenega sistema. Po njegovem prepričanju se zdravstveni sistem ne bo spremenil brez dejavnega sodelovanja vseh vpletenih deležnikov. Pintar je izpostavil ključni izziv, s katerim se moramo vsi skupaj spopasti, in sicer kako obnoviti produktivnost zdravstvenega sistema na raven pred izbruhom epidemije koronavirusne bolezni. Ministrstvo za zdravje izpostavlja ključno vlogo, ki jo imajo vodstva javnih zdravstvenih ustanov pri izboljšanju javnega zdravstvenega sistema. Zato je velikega pomena, da so vodje teh ustanov usposobljeni in imajo potrebna pooblastila za izvajanje svojega dela.

Dimitrij Klančič, direktor Splošne bolnišnice »Dr. Franca Derganca« Šempeter pri Novi Gorici, je v svojem predavanju Ali so vodstva zdravstvenih ustanov pripravljena na spremembe? razpravljal o ključnih lastnostih uspešnega vodje ter o pogojih, ki omogočajo razvoj takšnega vodstvenega profila. Osredotočil se je na vrednote, kot so zaupanje, motivacija, pogum, strateško komuniciranje in profesionalizem, obenem pa izpostavil večno dilemo glede vodenja zdravstvenih ustanov – ali naj jih vodi zdravstveni ali nezdravstveni strokovnjak. Sklenil je s poudarkom, da »mora biti znanje ključna vrednota in odločilni dejavnik pri izbiri kadrov«.

Prof. dr. Maja Makovec Rus z Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani je s temo Kako dobro poznamo vse svoje nadarjenosti in morebitne ovire pri vodenju? naslovila tisti del vodenja, ki ni povezan z velikimi sistemi, ampak s kontekstom vsakdanjega kliničnega okolja. Medtem ko so ugodne lastnosti učinkovitega voditelja dobro znane, se manj pozornosti namenja temu, kako te lastnosti razviti. V zdravstvenem kontekstu je ključnega pomena sposobnost vodje za samouravnavanje razpoloženja in empatičnost, saj osebje v svojem delu pogosto doživlja stres, ki izvira iz narave njihovega dela. Prepoznavanje in krepitev teh sposobnosti olajšata sprejemanje odločitev ter vzdrževanje profesionalnih meja, kar neposredno vpliva na kakovost obravnave pacientov. Hkrati pa to krepi odpornost celotnega tima. Na predavanju so bile predstavljene nevrobiološke osnove samoregulacije in določene osebnostne lastnosti, ki pripomorejo k boljšemu prilagajanju na potrebne spremembe. Poudarek je bil na razvoju konstruktivnih vodstvenih sposobnosti, ki v zdravstvenem sektorju nosijo izjemen potencial.

Dr. Robert Šumi, predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, je v predavanju Vodenje z integriteto in zgledom predstavil pojem integritete kot skupka vrlin, kot so pravičnost, poštenost, odgovornost, profesionalnost, transparentnost, skladnost misli in besed z dejanji ter delovanje v okviru veljavnih norm in veljavnega prava. Izpostavil je ključno vlogo integritete v politiki, pravu, javnem sektorju in družbi nasploh pri krepitvi vladavine prava. Pri tem je opozoril, da integriteta danes pogosto še vedno velja za nadstandard, čeprav imamo vse možnosti, da na vseh ravneh družbe postane standard. Osvetlil je še en vidik njene vloge pri vzpostavljanju družbe zaupanja – integriteta je predpogoj za zaupanje, oseba z visoko stopnjo integritete pa vedno sledi legalnosti (zakonom) in ne legitimnosti (intimnim prepričanjem, kaj je prav), kadar ti nista skladni. V povezavi s tem je izpostavil pomen stanja v družbi, v kateri sta legalnost in legitimnost skladni.

O etičnem delovanju pri vodenju v zdravstvu je govoril dr. Božidar Voljč, predsednik Komisije RS za medicinsko etiko. S svojim predavanjem je z direktorji in vodstvenimi delavci delil edinstvene vpoglede v to pomembno področje. Celoten prispevek je objavljen v nadaljevanju tega zapisa.

Profesorica socialne in kulturne antropologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, prof. dr. Vesna Vuk Godina, je v okviru sklopa, posvečenega 60. obletnici Združenja, pod geslom »Sam grem hitreje, a skupaj pridemo dlje«, osvetlila pomen povezovanja in sodelovanja med Slovenci skozi čas. V svojem uvodnem nagovoru je predstavila ključne vrednote povezovanja in sodelovanja pri Slovencih. V svojem enournem predavanju je raziskala, kako in zakaj se je ta usmerjenost v sodelovanje in povezovanje razvila ter postala ena od ključnih značilnosti slovenske kulture. Osvetlila je primere, ki kažejo, kako se je ta usmerjenost manifestirala skozi zgodovino slovenske družbe ter kako se še vedno odraža v sodobni družbi. Poglobila se je tudi v vprašanje, zakaj omejevanje sodelovanja in povezovanja v družbi postaja dejavnik ustvarjanja nezaupanja ter kako to vpliva na današnjo slovensko družbo.

Tatjana Jevševar, v. d. direktorja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, je v predavanju, naslovljenem 60 let uresničevanja skupnih ciljev, povzela dolgoletno delovanje organizacije, ki je leta 1963 začela svojo pot kot Skupnost zdravstvenih zavodov. Skozi desetletja se je organizacija neprestano razvijala in prilagajala spremembam. Njeno temeljno poslanstvo – povezovanje in sodelovanje članov ter zastopanje njihovih interesov – je bilo vedno v ospredju. Izrazila je ponos, da dejavnost Združenja vključuje tudi svetovanje članom s širokim spektrom strokovnih področij in sodelovanje z drugimi deležniki, kar članom omogoča izboljšane delovne pogoje. »Naša organizacija je agilna in vzdržljiva; pogosto smo odpirali nove poti in se zlasti v zadnjem desetletju borili za svoj obstoj. Doživljali smo vzpone in padce, kar je značilno za vsako organizacijo, a najpomembneje je, da smo uspešno premagovali vse izzive. Tudi v turbulentnih obdobjih smo ohranjali stabilno jedro visoko strokovnih in motiviranih zaposlenih, kar nam je danes prineslo nagrado v obliki zaupanja in pripadnosti vseh naših članov«. Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije s ponosom šteje 93 članov – združuje vse javne zdravstvene zavode v Sloveniji in tri koncesionarje. Članstvo v združenju je popolnoma prostovoljno.

V sklopu z naslovom Izzivi vodenja v 21. stoletju nas je z značilno ostrino in premišljenostjo nagovoril Marcel Štefančič, publicist, filmski kritik, novinar in televizijski voditelj z obsežnim opusom knjig. V svojem izjemnem predavanju, ki ga je predstavil v članku z naslovom Cona somraka, je razmišljal o vplivu umetne inteligence na človeško delovanje ter razkrival neprijetna, a hkrati neizogibna vprašanja: Kako bi se odzvali, če bi ugotovili, da lahko umetna inteligenca ogrozi obstoj človeštva in uniči svet? Ali je sploh mogoče zaustaviti umetno inteligenco, če bi se izkazalo, da je njeno ustavljanje nemogoče? Bi jo morali poskušati ustaviti že zdaj, ko je še v začetni fazi razvoja, preden sploh razumemo vse načine, kako lahko ogrozi svet? In kdo bi imel pravico ali moč, da bi jo preprečil? Ali bi to lahko storila parlamentarna demokracija? Štefančič jasno poudari: »Nehajte. Leta 2023? To ni več možno.« Naloga novih tehnologij je, da nas strašijo – da potencirajo naš strah, da bomo kaj zamudili. Nove tehnologije delujejo kot ojačevalke strahu …

»Umetna inteligenca že zdaj intenzivno spreminja smer zgodovinskih tokov,« je poudaril prof. dr. Sašo Džeroski v svojem predavanju z naslovom Ali bo umetna inteligenca prodrla v vse pore našega življenja?. Džeroski, vodja Odseka za tehnologije znanja na Inštitutu Jožef Stefan in najbolj citiran raziskovalec na področju računalništva v Sloveniji, je osvetlil delovanje umetne inteligence in izpostavil širok spekter njenih možnih aplikacij. Z njeno pomočjo se lahko spoprimemo z izzivi sodobnega sveta, kot so ukrepi za blaženje podnebnih sprememb ali razvoj novih zdravil, a hkrati se zavedamo tudi potencialne zlorabe te tehnologije. Zato je nujno, da se izobražujemo o etični in odgovorni uporabi umetne inteligence.

Mario Fafangel, slovenski epidemiolog na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, ki je znan predvsem po svojem delu v vladni strokovni skupini za boj proti covidu-19, bil pa je tudi priznan kot Delova osebnost leta 2020 zaradi svojih strokovnih dosežkov in izjemnih komunikacijskih sposobnosti, je v predavanju z naslovom Druge priložnosti v (post)pandemičnem svetu poudaril pomen oziranja nazaj na obdobje pandemije. S povezovanjem umetnosti in znanosti je osvetlil dogajanje preteklosti ter poudaril, kako je ključno razumeti in integrirati pretekle izkušnje, da se izognemo ponavljanju napak v prihodnosti. Postavil je vprašanje, ali lahko pandemija služi kot izhodišče za nov začetek na različnih področjih, od javnega zdravja do politike.

Ob koncu posveta smo se osredotočili na izzive, s katerimi se soočajo voditelji v zdravstvu, ko razmišljamo skozi mednarodno perspektivo. Med slovenskimi zdravniki, ki so v zadnjem desetletju zapustili slovenski zdravstveni sistem, je Aleš Pražnikar, specialist nevrologije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine, odločilen trenutek za odhod v tujino zanj pa je bil klic predstojnika uglednega Inštituta za nevrološke vede pri Univerzitetni bolnišnici kraljice Elizabete v Glasgowu. V Združenem kraljestvu je v izjemno kratkem času dosegel vrhunske dosežke: postal je zdravnik z najvišjim statusom – konzultant, prevzel vodenje oddelka in regije ter postal predavatelj na univerzi. Pred letom se je pridružil kot strokovni direktor zasebne bolnišnice v Newmainsu. V svojem predavanju je predstavil, da se podobno kot pri nas tudi v drugih razvitih državah soočajo z vprašanji, kako zagotoviti vsem svojim državljanom enakopraven dostop do kakovostnih, pravočasnih in dostojanstvenih zdravstvenih storitev. Razmišljajo o tem, kako družbene spremembe vplivajo na načrte in pričakovanja posameznikov o voditelji v zdravstvu uspešno obvladujejo naraščajočo kompleksnost domačega okolja in se hkrati spopadajo z izzivi, ki presegajo nacionalne meje.

- Svečano praznovanje ob 60. obletnici Združenja smo obeležili 22. novembra 2023 v prelepem okolju Kristalne dvorane Grand Hotela Rogaška. Kulturni program so izvedli Boštjan Narat in Polona Janežič, oba člana zasedbe Katalena, ter Jernej Dirnberg, uveljavljen član glasbene skupine MI2.

- Na dogodku smo izrazili priznanje in iskreno zahvalo dolgoletnim sodelavcem Združenja. Metodu Mezku, direktorju Združenja med leti 2010 in 2018, smo podelili priznanje za izjemno predano delo in uspešno vodenje Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, zlasti pa za njegov ključni prispevek k razvoju organizacije. Antonu Zorku, direktorju Splošne bolnišnice Brežice in avtorju zbornika ob 60. obletnici Združenja, smo izrekli priznanje za izjemen prispevek pri vodenju kronologije in zapisu zgodovine delovanja Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije. Mag. Stanislavu Pušniku, direktorju Zdravstvenega doma Slovenj Gradec in predsedniku Upravnega odbora Združenja med letoma 2008 in 2017, smo podelili priznanje za njegovo dolgoletno strokovno vodenje Upravnega odbora Združenja in izjemne zasluge pri ohranjanju pomembnosti Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

- Ministrica za zdravje, dr. Valentina Prevolnik Rupel, je pozvala vodstva javnih zdravstvenih zavodov k odgovornemu sodelovanju v aktivnostih, ki jih načrtuje Ministrstvo za zdravje v prizadevanju za izboljšanje javnega zdravstvenega sistema. V ta namen je spodbudila k podajanju predlogov za spremembe in dopolnitve gradiv, ki bodo vključeni v javno razpravo.

- Združenje je ob praznovanju izdalo publikacijo z naslovom 60 let uresničevanja skupnih ciljev, ki jo je pripravil in uredil Anton Zorko. V publikaciji Zorko kronološko predstavlja nastanek in razvoj Združenja ter poudarja njegov bistven pomen – uresničevanje skupnih ciljev. Publikacija je nastala z namenom, da se pokloni bogati zgodovini organizacije, ki smo jo oblikovali skupaj s člani ter jo okrepili s skupnimi prizadevanji. Zbornik je objavljen na spletni strani Združenja.

- V okviru okrogle mize na temo Združeni za boljše zdravstvo so svoje izkušnje in perspektive delili doc. dr. Marko Jug (UKC Ljubljana), doc. dr. Tatjana Mlakar (ZZZS), Marjan Pintar (MZ), Janez Poklukar (Strateški svet za zdravstvo), izr. prof. dr. prim. Jernej Završnik (ZD dr. Adolfa Drolca Maribor) in Tatjana Jevševar (ZDRZZ); moderirala sta mag. Franc Hočevar in dr. Saša Terseglav. Udeleženci so kritično vrednotili usmerjenost zdravstvenih ustanov v dosedanje sodelovanje ter pomen povezovanja za prihodnost.